DOMAČE. NARAVNO. OKUSNO.

Na Koroškem si boste morali za jedačo in pijačo vzeti čas, saj priprava marsikatere koroške jedi po receptu, ki si ga gospodinje že desetletja šepetajo iz roda v rod, iz ene hiše v drugo, zahteva precej znanja, skrbi in časa. Na koroški kmetiji ali v kateri od gostiln vam bodo z veseljem pričarali pravo kulinarično poslastico, ki pa je bila nekdaj v precejšni meri odvisna od tradicionalnih načinov obdelovanja zemlje ter od lokalnih naravnih danosti, saj so koroške kmetije delovale kot samooskrbne enote.

Izbor in kakovostvaliteta jedi sta bila odvisna tudi od mesta družine na socialni lestvici ter od življenjskega okolja in znanja gospodinje. V vsakdanji prehrani je prevladovala močnata hrana: koruzni ali ajdovi žganci, nudlni in povitneki z različnimi nadevi, močniki, kaše in juhe. Rpičeva župa ali krompirjeva juha je bila marsikdaj na jedilniku tudi za zajtrk.  Meso so si privoščili le ob praznikih in praznovanjih življenjskega cikla ter tudi ob težjih delih, vendar bodite brez skrbi, danes  boste opojno dišeč kos kuhane govedine s koroškim kruhovim hrenom dobili tudi, če pred tem ne boste ravno oskubili smreke ali opleli njive krompirja.

Kruh je bil praviloma vedno na voljo, kljub vsemu so varčevali z njim. V vsakdanji prehrani je bil najpomembnejši črni ali rženi kruh, pečen v krušni peči, po starem, nenapisanem receptu. Še danes Koroška slovi po izjemno okusnem rženem kruhu, ki je še po nekaj dneh nespremenjen in enako okusen kot prvi dan.