Franc Kotnik
Franc Kotnik, slavist, etnolog in literarni zgodovinar, gimnazijski profesor v Celovcu in v Velikovcu se je ukvarjal s slovenskim narodopisjem, z literarno in s kulturno zgodovino koroških Slovencev. Rodil se je leta 1882 na Dobrijah in umrl leta 1955 v Celju.

Njegovo bogato domoznansko gradivo, ki je še danes pomembno za raziskovalce, hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, kjer je urejena tudi njegova spominska soba.
 
Največje dragocenosti iz Kotnikove zapuščine so rokopisna pesmarica Luka Maurerja Cerkvene pesmi (1754), rokopisi Andreja Šusterja Drabosnjaka, Žegarjev Antikrist (1767), Kolomonov žegen (okoli 1800) in Listina Pilatove ustanove (1700). Prav tako pa je bogat in izrednega kulturnega pomena tudi Kotnikov opus: Storije I, Koroške narodne pripovedke in pravljice (1924), Slovenske starosvetnosti (1943), Pregled slovenskega narodopisja, v: Narodopisje Slovencev I (1944), Naši bukovniki, ljudski pevci in godci, prav tam, II (1952), Verske ljudske igre, prav tam, II (1952) in Kotnikov zbornik: narodni zapiski z Gorenjegrajskega in Kozjanskega (ur.) (1956).